tag:blogger.com,1999:blog-28712856678574165962024-03-05T08:37:20.857+01:00Katjina Osebna knjigaZgodbe za junake!Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.comBlogger12125tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-62491224930744662402016-02-14T10:59:00.000+01:002016-02-14T11:06:11.861+01:00Little goat's journey <div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:View>Normal</w:View>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves/>
<w:TrackFormatting/>
<w:HyphenationZone>21</w:HyphenationZone>
<w:PunctuationKerning/>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:DoNotPromoteQF/>
<w:LidThemeOther>SL</w:LidThemeOther>
<w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian>
<w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:SnapToGridInCell/>
<w:WrapTextWithPunct/>
<w:UseAsianBreakRules/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:SplitPgBreakAndParaMark/>
<w:DontVertAlignCellWithSp/>
<w:DontBreakConstrainedForcedTables/>
<w:DontVertAlignInTxbx/>
<w:Word11KerningPairs/>
<w:CachedColBalance/>
</w:Compatibility>
<m:mathPr>
<m:mathFont m:val="Cambria Math"/>
<m:brkBin m:val="before"/>
<m:brkBinSub m:val="--"/>
<m:smallFrac m:val="off"/>
<m:dispDef/>
<m:lMargin m:val="0"/>
<m:rMargin m:val="0"/>
<m:defJc m:val="centerGroup"/>
<m:wrapIndent m:val="1440"/>
<m:intLim m:val="subSup"/>
<m:naryLim m:val="undOvr"/>
</m:mathPr></w:WordDocument>
</xml><![endif]--><br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Born in a tamed family this little goat's heart was different.
It was restless, craving for wilderness. But the wire kept her from running
outside of home back yard. One day she was standing by the fence, sadly looking
at her little legs wishing they were wings, as she perceived she can see over.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>She got so excited to only had managed to
jump the fence the third time. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"></span></div>
<a name='more'></a><br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjj_evVdmCfDKvZSBPu6su-PeSXZvU5BtrdumTTk7vpM9-6HgR6BojY5brhPQRCNFc2P85lONzGaLvhxpEa4lVP4j1HhgXzv17KqTqyNWanV0BIKlX9ZDRuC-Tj3Wwb7dayTRudd70d40rq/s1600/kata_logotip_2016.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjj_evVdmCfDKvZSBPu6su-PeSXZvU5BtrdumTTk7vpM9-6HgR6BojY5brhPQRCNFc2P85lONzGaLvhxpEa4lVP4j1HhgXzv17KqTqyNWanV0BIKlX9ZDRuC-Tj3Wwb7dayTRudd70d40rq/s200/kata_logotip_2016.jpg" width="193" /></a><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">She loved wondering the forest with her new best friends
marmot, ibex, rabbit and deer. This colorful companionship really had each
others backs jumping cliffs, climbing mountains and sleeping under the stars. Sharing
adventures like The great escape from the brown bear's claw, The Hunter's
goulash runaway ingredients and This goat flies was making them really happy, but
incomplete. Thus decided to hit their own roads to find what's missing. Rabbit
found a perfect warren, marmot never left his new cozy burrow, deer was hooked
on the perfect meadow and ibex on a soft viewtiful ledge in the mountains. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">The little goat wandered into a perky little alpine goat
town where she could see the world pink and her heart found home. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">They named her Kata.</span></div>
</div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-85236710286873097782015-05-04T21:52:00.001+02:002015-05-05T07:06:13.641+02:00Brezrep<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">Dežne kaplje velikosti vrtnih jagod so se usule prek hriba, iz katerega so kot svizci štrleli klobuki spomladanskih gliv. Kaplje so se združile v luže, velike kot pomaranče, se prelile po nakloninah in s seboj pomile delce prsti, lanskih vejic in listja.
Tanke črte potočkov so prepredle breg, se stekale v večje, slednje v še
večje, se združile in zmešale kapilarno mrežo kavne barve, da je vse drlo skozi kanjon. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">Črno telo z rumenimi pikami je drpalilo po na pol prepereli bukovi stelji, ki je kot velikanski raft na Zambezi drsela s tokom. Štiri triprste nožice so hitele, a kap je bila daleč... zgoraj. Usula se je toča vej in kamenja. Brezrep se je stisnil k mrzlim tlom in klical vse kuščarske angele na pomoč. Prva pošiljka se je odbila čezenj, v drugi pa mu je debela smrekova veja na hrbet počila buško in ga zbezala s kritja. Gube pobočja so mu stresale pamet, vse dokler ni telebnil v srborite valove naraščajočega potoka. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Fuj, sedaj pa še kopanje!" si je mislil Brezrep, medtem ko je poskakoval kot fižol v kipeči čorbi restavracije za ljubitelje narodnih jedi.</span><br />
<a name='more'></a><span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;"> Vsake toliko je pljusknil v mirnejši kontratok, zajel sapo in že ga je posrkalo nazaj. Pri naslednjem vdihu ga je v nos dregnil neznan vonj. Medtem ga je večji val odplaknil v bazen spodaj, rodeo pa je zamenjal vodni vrtiljak. Krožeč v velikih krogih je med plavjem uzrl Živkota.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"O, imaš tudi ti slab dan?" je zabrbotal.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Sploh... si ne moreš... predstavljati!" je med bljuvanjem kričal Živko.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">Brezrep je razprl vitke prste in si zaželel plavalno kožico, da bi ujel Živkov krožni ritem. Ko sta se končno srečala, je Živko izpljunil še zadnji kolobar deževnika.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Pfej! Današnjega zajtrka ne bo na mojem kurjem britofu," je dejal in z repom oploskal vbočen trebuh. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Si se vsaj mastil, moj se še valja v prstni marinadi!" je s krulečim želodčem vpil Brezrep.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Potreben bo premik na kopno, sicer se bova pošteno odžejala!" je zaskrbelo skoraj 26 cm dolgega Živka.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">Stežka sta že držala glavi nad gladino, zato sta na življenje in smrt migala s triprstimi okočinami, se zvijala od glave do zadnjega vretenca repa, a preklemane ponve kanjona niso imele niti enega samega robu, da bi odbrusila pete iz godlje.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">Neuspešna sta se mukoma prekobalila prek robov valov na hrbet k počitku.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"A tebi tudi nese smrad pod nos?" je zanimalo Brezrepa.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Uf ja, že prejšnji teden so bili tukaj. Odvratno." </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Kdo?" je poizvedoval manjši Brezrep.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Smrdeči štirinogi dolgini! Velikanski so in hodijo po zadnjih dveh. S seboj nosijo ogromne črve, po katerih se potem spuščajo prek sten. Prikažejo se od nikoder, kriče v smrtnih bolečinah padejo v tolmune in izginejo kot kafra. Na glavah nosijo kupolo kot želod. Večkrat sem jih že videl." je pojasnjeval Živko.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Prejšnji teden me je v tolmunu pod podlesno veternico tako dolgo žvrkljalo, da nisem več imel vseh doma. Sem že naredil križ čezme, ko me je nekaj toplega vzelo iz vode in odložilo na udobnem mahu. Napihnjen kot krastača Ropuha, da me je bilo manj podolgem kot počez, sem se skoraj skotalil nazaj v potok. Menda ne misliš..."</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Poglej Šodr, tadva se že tako dolgo kopata, da že malo dišita po cipresah." je zaskrbelo kratkolaso štirinogo dolginko z belo čelado.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"A niso močeradi strupeni? Raje se ju ne dotikaj!" je modro svetoval Šodr.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"So, za čebele in muhe!" se je ponorčevala.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Veliko večja od muhe nisi," je vrnil zbadljivko pokončnež, okoli pasu ovešen z žvenketajočo ropotijo.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Z Matildino koso pritisnjeno na vrat nista videti pretirano divja." je odbila odvečno previdnost in naložila obe utrujeni in prepojeni telesci v rokavice skrito drobno dlan. Z levjim skokom se je pognala na hrbet v vodo. V čvrstem primežu visoko nad gladino sta se močerada tiščala drug ob drugega, dokler ju ni odložila na udoben mah in pokrila z bukovo odejo.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"A jima boš dala še umetno dihanje?" je sitnaril Šodr.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Dobra ideja! Verjetnost spremembe katerega v princa je večja kot pri tebi." je zabrusila in krohotaje štrbunknila na zadnjico ter izginila v mehurčkih pod toboganom.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Smotka!" je še iztisnil med zobmi kanjonar in tuleč od navdušenja odvihral za njo. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Uf, tako mi je že šlo za nohte, da mi je prijalo tiščati glavo pod tvojo pazduho."</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">"Vedno sem ti na voljo, če naju le smrdljivka podaljša na suho." je olajšano izdahnil Živko medtem ko so sta se po brodolomsko nastavljala toplim sončnim pramenom.</span></div>
</div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-91033724646581553642013-12-29T16:12:00.000+01:002013-12-29T19:53:26.168+01:00Migalinček<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">Mamici je trebuh že tako narastel, kot da se namesto drobnega pol metra notri skriva dvometrski dolgin. Vsake toliko smo za vsak slučaj pokukali, če odkod že štrlijo zgubane ročice. Zadnje dni je ta velikanska žoga, poleg maminega naročja, zasedla še zajeten konec kavča in izrinila moževo crkljanja željno bučko ter v plenico zavito rito velikanskega škrata <a href="http://katjinaosebnaknjiga.blogspot.com/2012/12/cviligoj-ilustrirana-otroska-pravljica.html">Cviligoja</a>. Kar naprej sta namrgodena tiščala vsak z ene strani, da je moral Migalinček z vsemi silami tiščati narazen vbočene stene svojega doma.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<a name='more'></a><span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">V strahu, da se bo še tako nenasitno redil, smo ga vsi prismuknjenci skozi steno trebuha šepetaje vabili v naš svet. Čez mamičin obraz se je raztegnil prijazen nasmeh, izpod očal pa so se hudomušno iskrile oči. Cel večer smo zganjali cirkus okrog malega, še zapakiranega dinozavrčka. Cviligoj je kot navit pritiskal z ošiljenim kazalčkom na vroč in izbočen popek. Očka je tekal vsepovsod za otroškimi vozili in stroji, Migalinčku pa o vsem navdušeno pripovedoval. Mama se je ubadala s krotenjem pričakovanja in radostnimi spomini na svojo prvorojenko, ata pa so izdajali le privihani ustni kotički. Jaz se nisem mogla nagledati teh čudnih akrobacij in oblik, ki jih je povzročal Migalinček. Le kako je mogoče, da ta velika žoga ne poči?</span><br />
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">Že naslednji dan se je naveličal obrokov v pretesni, žogasti postelji. ...in smo začeli. Dirko namreč. Tokrat smo se je lotili bolj strateško, saj smo vadili že pri Cviligoju. </span><span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">Super
očka je namrščeno premeril dimenzije nosečnice, nato odstranil prednji avtomobilski sedež, da je ženo in njen
trebuh posadil kar na zadnjega ter tako brez težav zaprl avtomobilska vrata. </span>Bliskovita vožnja se je nadaljevala na bolniški postelji. Mamica je trdno držala trebuh, da ga ne bi izgubili. Vrata in podboji so leteli povprek vse do parkiršča v porodni sobi. Tam sta dve babici z velikimi mišicami pomagali mamici iztisniti Migalinčka, da ne bi zamudil slastnega obeda. Velikanskim mrkim stricem so na čelu utripale žile, ko so očku preprečevali, da bi zdravnika, ki je njegovega sinka vlekel za glavo, naučil kozjih molitvic. Hip zatem je v njihove ušesne bobniče trčil tanek glasek. Sile vseh so popustile, iz zdravnikovih rok je slepo </span><span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">v pozdrav </span>vanje zrl Migalinček. V mamičinem naročju je še enkrat močno zatulil, da je bilo vsem jasno, da se je družina povečala za krepkega frkolina. Vsi štirje so to decembrsko noč zaspali kot ubiti.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">Vsej vadbi navkljub smo ponedeljkovo večerjo zamudili vsi razen Migalinčka. Naslednji dan smo zato dirjali že navsezgodaj. V hitrostnem nakupovanju in skorajšjim ujemanjem nakupovalnega listka z vsebino vozička sem slavila jaz. Manjkajoče je dopolnil super očka v drugem nakupovalnem krogu, v isti sapi pa pometel s konkurenco ekspresnih dostavljalcev. V kuhinji je slavila mama s sirovimi vrtnicami in herojsko obrambo, da te niso izginile neznano kam še pred večerjo. Še zadnja lovorika je pripadla atu, za ohranjevalca mirne krvi, saj je bil le za mišjo dlako manj raztresen od vseh nas in ker se pleničkar Cviligoj zaradi pomembne večerje ni prepuščal drami in dalje potiskal svoj rdeči tovornjak, ki si na relaciji kuhinja-dnevna soba ni mogel privoščiti zamud. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial,Helvetica,sans-serif;">Večer se je pritihotapil prek polj in zavil hišo v temo. Hiteli smo še z zadnjimi pogrinjki, nato pa upehani sedli k večerji. Veselo smo kramljali, si na fotografijah ogledovali Migalinčka in se veselili jutrišnjega obiska. Le Cviligoju so lička močile solzice, saj ni mogel razumeti kam je izginila mamica. Ko bi le vedel o vznemirljivem presenečenju, ki sta mu ga pripravila neučakana mamica in očka v porodnišnici.</span></div>
</div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-49192973419510709912013-03-14T18:53:00.000+01:002013-03-19T15:36:44.058+01:00On ni kriv, krivo je vino!<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Celodnevno delo me je popolnoma oželo. Kot cunja oprana s pol litra dodatka za mehčanje perila, sem se razpotegnila v zvezdast položaj na široki postelji. V nogah je utripala, prek dneva zgoščena venozna kri, ki jo je zmanjšan pritisk potiskal v srce in od tam na oddih v pljuča. V stene želodca je še vedno butala zadnja, izdatna pošiljka čaja, ki je v velikih pljuskih spreminjala skoraj statično vsebino žil v deročo reko. Zaprla sem oči in odzvanjanje vprašanj, ki so jih ves dan zastavljali vedoželjni mlečnozobci, je počasi potihnilo.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<a name='more'></a><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Na eno oko sem pokukala, če se mrtvecu ob meni godi kaj bolje. Kratkolasec ni kazal znakov življenja, zato sem pritisnila dlan na njegovo levo stran reber, da sem otipala vrsto čvrstih vlaken prsne mišice.
Skozi priprto oko je pokukal proti meni, spodnja veka se je rahlo sploščila v srednjem delu, kotički tankih, rahlo našobljenih ustnic pa so se privihali. Bliskovito me je zgrabil za zapestje in se skotalil name. Poljubček za poljubčkom je hitro in mehko pritiskal po mojem obrazu z, od sonca ožganimi, ustnicami. Kot dve hobotnici sva prepredla lovke in se poljubljala dolgo in počasi. V vsakem gibu ustnic sem občutila romantično melodijo v njegovem srcu, kamor me je spravil prvi dan, ko sva postala par. Izpod metlastih trepalnic sta vprašljivo gledali dve svetlomodri šarenici, ki sta se ob zenicah prelivali v rumenkasto. Moje misli so odplavale v peščeno morsko plitvino. Dno le-te je bilo pokrito s svetlikajočo se črno mivko, oblikovano v pravilne vijuge, ki jih je nasulo valovanje oceana, prestreljenega z navpičnimi sončnimi žarki. Kot bi imela vsaka kožna celica svoj živčni končič, sem občutila božajoče, od sonca ogrete molekule vode, ki mi polzijo prek lic, vzdolž in počez, vse do žgečkljivih podplatov. Včasih imam občutek, da ta ocean živi samo v njegovih očeh, da tam lahko plavam, dokler me ne bodo v lesenem zaboju položili med deževnike in krte.
Tako sem se prepustila sanjarjenju, da sem z udi naredila skoraj cel plavalni cikel. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Ti plavaš delfina?“ se je zdrznil Jakob. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Zasmejala sem se, ovila noge še bolj okoli njegovih, da nisem najbolje vedela, kako jih bova kasneje razvozlala in se strastno zagrizla v njegove ustnice. Navdušeno je sodeloval pri navijanju v klobčič, nato sva v trenutku sva obstala. Z ošiljenimi ušesi sva prisluškovala. Tokrat je bil ropot pri vhodnih vratih še glasnejši kot tisti, ki naju je zmotil med igro Male morske deklice. Niti malo se nama ni svitalo, kaj ga povzroča. V strahu sem skočila in zaklenila vrata v sobo.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Kdo bo pred mano zaklepal vrata, a?!!!“ sva zaslišala. </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Prepoznala sva glas in obema je podivjalo srce. Vsi udi so otrdeli, ko je v žile brizgnil prvi odmerek adrenalina. Niti vdihniti si nisva upala, da ne bi izdala, da sva v sobi.
„Tole je vse moje, jaz tole vse plačam, 600 evrov na mesec. Kdo bo meni zaklepal vrata pred nosom, a?!!!“ Komaj sva razbrala besede, ko je znova počilo. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Grem pogledat,“ je šepnil moj Jakob. Moje srce se je popolnoma razdivjalo. Slišala sem ga odpreti vrata na koncu hodnika.
„Kaj se dogaja tukaj?“ je previdno vprašal. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Kajj jje, kdo bo pred mano zaklepal, a?!! Jaz sem tukaj šef, ttole je vse moje, jjaz plačam najemnino 600 evrov na mesec, ti pa boš pred mano zaklepal? Ubil te bom!“ je kriče jecljal. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Kaj pa je narobe?“ je še bolj previdno nadaljeval Jakob. </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Nato je zaropotalo, kot bi nekdo zdrsnil na eno stopnico nižje. Bala sem se, da je Jakoba potegnil po stopnicah. Moje misli so mrzlično iskale rešitev, ki jo bom sposobna izvesti proti skoraj pol metra višjemu pijanemu šefu. Moje možnosti so bile skoraj nične v boju z več kot dvakrat težjim, nekdanjim profesionalnim športnikom. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Saj ni nič narobe,“ sem s hodnika zaslišala še drugi znani glas. Nato je zacvili še nasilnežev psiček, ki ga je očitno nekdo pohodil. „Pojdi raje nazaj v sobo,“ je še rekel isti glas. Olajšano sem izdihnila, ko so se trdi Jakobovi koraki približevali sobi. Brez besed je previdno zaprl vrata sobe in jih zaklenil. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Kdo je šef tukaj, jaz sem šef, tako bo, kot bom jaz rekel!!!“ je kričal, ko je šel z opotekajočimi se koraki mimo sobe. Do kuhinje se je še nekajkrat zaletel v stene, da se je treslo celo stanovanje. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Najine kajake je vrgel v steno, naredile so se velike luknje,“ je pretreseno rekel Jakob. „Upam, da so smuči cele.“ Legel je, me močno pritegnil k sebi in naju pokril z odejo. „Na pet centimetrov se mi je približal z obrazom, sem mislil, da jih bom dobil. Bi ga porinil, če bi me udaril, pa sem se bal, da bo padel na prijatelja in dekle.“ </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Kdo je tukaj obiskovalec?!! A smo v živalskem vrtu, a?!!“ Slišala sva brcanje škatle po hodniku in nato loputanje vrat hladilnika in tistih na balkon. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Razbijanje, loputanje in vpitje sva poslušala še nekaj ur. Zatem je bilo med tihim pogovarjanjem s svojim dekletom slišati še nekajkrat glasno izbruhov nad njo, dokler ni nočnega miru rušilo le še glasno smrčanje pijanca. Oba sva celo noč zaman preštevala ovce, zaspati se ni dalo. Prevračanju ni bilo konca. Stiskala sva se en k drugemu, se objemala in iskala zavetja. Vsake toliko je kdo prav potiho šepnil: “A ti spiš?“ Drugi pa je s široko odprtimi očmi le odkimal. Tresoče roke so znova potegnile odejo do nosu, cela postelja se je združila s frekvenco utripanja najinih src. Oči sva stiskala skupaj, da se mi je zdelo čudno, da se obrvi do jutra niti za hipec niso spojile s spodnjo veko. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Okrog druge ure ponoči so se nama po glavi še vedno preganjali vsi možni vzvodi, vse kar sva kdaj rekla ali naredila in bi lahko vzbudilo tolikšno agresijo. Pred slabim tednom smo sicer imeli dokaj nekonstruktivni sestanek, pred katerim sva šefa, celih štirinajst dni in še dogovorjeno dopoldne dve uri in pol, lovila kot miš okoli vrele kaše. Končno smo se dogovorili za določitev hišnih pravil. Tako sva nad hladilnikom izobesila dve pravili. "Ta hrana ni za obiskovalce" in "za seboj pomij posodo". Nekateri obiskovalci so si privoščili storitve polpenziona, v breme najinega žepa. Jutranje sonce se je prek ošiljenih vrhov posijalo na razstavljeno posodo, blatne odtise čevljev, pasje dlake in blagoslovljeno straniščno školjko. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ob četrti uri zjutraj je dolgo zvonila budilka. Oba sva bila v trenutku pri polni zavesti, saj bi naju prebudil tudi zvok lasu ob pristanku na tleh. Oba sva se najprej prepričala, ali bujenje ni zbudilo še vročekrvneža. Jakob je po večerni porciji vožnje do Dunaja in nazaj odhajal na službeni sejem v Munchen. Veliki črni kolobarji pod očmi so bili videti kot nevihtni oblaki nad morsko plitvino, ki so jo odražale njegove oči. Zmedeno je zbiral prtljago in na hitro naredil še fotografije ostankov nočnega razdejanja, me poljubil in objel. Na uho sem mu šepetaje zabičala, naj pazi nase, fotoaparat pa hitro potisnila globoko pod vzglavnik. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Pol ure zatem me je zbudilo mrmranje. „Nehaj no, pusti me.“ Očitno je nesodelovanje dekleta pri jutranji telovadbi sprožilo ponoven izbruh tempirane bombe. Iz sosednje sobe sem zaslišala jezno sikanje nad dekletom, sledili so siloviti udarci v tanko steno in kričanje podobno tistemu zvečer. Ustrašila sem se, da bo prišel kar skozi steno. Moje srce je zopet podivjalo. Pritajila sem se, zadrževala dih, z roko otipala ročaj cepina pod posteljo in prisluškovala. Niti sanjalo se mi ni, kaj pričakovati. Vrata sosednje sobe so se glasno odprla in s težkimi koraki je ponovno prirobantil k vratom, za trenutek postal in nerazumljivo momljal in nadaljeval proti kuhinji.
Razmišljala sem, koliko snegolovov je pod oknom in koliko metrov poleta me čaka po odskoku s strehe na tla. Razbijanje v mansardni kuhinji je zbudilo njegovega prijatelja. Ta ga je skušal pomiriti. Skrila sem se pod odejo, zadrževala dih in s tresočim palcem komaj zadela osmico za hitro klicanje in gumb kliči. Zdelo se mi je da zvonjenju ne bo konca, ko se je zaskrbljeno oglasil Jakob. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Spet se je začelo... Strah me je, ne vem kam naj pobegnem, če pride v sobo.“ sem spregovorila v telefon tako tiho, da se nisem slišala niti sama. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„A želiš, da obrneva in prideva nazaj?“ </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Ne vem. Ne morem skozi vhod, ves čas hodi mimo vrat.“</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Skoči skozi okno, že obračam. Prideva čim prej!“ </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Jakob je očitno slišal dogajanje na moji strani linije.</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"> </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Skočila sem s postelje, v glavi mi je razbijalo, da nisem mogla niti misliti. Nase sem navlekla jopico in zimske hlače, okrog vratu sem obesila torbico. Zlezla sem na okenski okvir. Na srečo sva pred dnevi čistila sneg z okna, zato v spominu nisem izbrskala nobenega snegolova. Priprla sem okensko krilo, za vsak slučaj torbico postavila v naročje, da se ne bi kje zataknila in zdrsela po strehi. Po mačje sem odskočila prek žleba in se do kolen mehko zarila v sneg. Prebila sem se do vhodnih vrat in prisluhnila. Nevarnosti ni bilo, zato sem stekla po lesenih stopnicah na cesto, kjer sem obstala kot vkopana. Z balkona so se slišali glasovi. „Če nadaljujem, me bosta videla.“ sem pomislila. Mrzlično sem razmišljala, po kateri poti lahko prikrito pobegnem. Glasovi so končno izginili v notranjosti. Pognala sem se v dir proti parkirišču. Kot ponorela sem z avtomobila čistila debelo plast svežega snega, nato skočila vanj in obrnila ključ. Čakanje na ogrevanje dizelskega motorja se mi je zdelo neskončno. Prešinilo me je, da sem vse svoje ključe pustila v zaklenjeni sobi. "Pod streho je lestev, če bo prekratka, bova lahko odklenila ključavnico z zunanje strani," sem razmišljala naglas. Globoko sem vdihnila in kar se da previdno odpeljala. Avtomobil je s podvozjem ril po beli odeji, ko sem dobila sporočilo. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Sva že blizu, čez 15 do 20 minut bova tam. Ne moreva hitreje, na cesti je ogromno snega.“ je pisal Jakob. Malo me je skbelo, kljub temu, da je odličen in zbran šofer, zato sem takoj odgovorila, da sem izven nevarnosti. Počakala sem pred trgovino, nekaj sto metrov stran od stanovanja. Vedela sem, da nihče od njih nima avtomobila. Bila sem v tolikšni agoniji, da bi šefa zagotovo zbila z avtom, če bi mi prekrižal pot. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Med čakanjem na Jakoba je zapadlo novih petnajst centimetrov snega. Vsak centimeter posebej sem očistila z vozila, da me ne bi ujeli nepripravljeno. Končno se je pripeljalo šefovo vozilo, s katerim sta šla lojalna delavca na pot. Z ročno zavoro je Jakob naredil nekaj velikih krogov, v pozdrav uspešnemu pobegu. Prihitel je k meni in me s širokim nasmehom na obrazu dvignil in čvrsto stiskal k sebi. Strašansko me je zeblo v noge, saj sem bile obute le v tanke nogavice. V sobi namreč nisem imela čevljev. Postavil me je na svoje in dajal navodila, kot da me je pravkar izvlekel iz zmajevega žrela in me zdaj spušča na težko pot skozi zmajev labirint na svobodo.
Dal mi je še ključe od stanovanja. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">S prijaznim sodelavcem sta mi dogovorila vroč čaj, tople nogavice, suhe čevlje in tolažeč objem ob zgodnji, peti uri zjutraj, v njegovem toplem domu.
V snežnem metežu sva se odpeljala vsak v svojo stran, srečna, da najini srci ednino vežeta v neskončno dvojino. Midva <i>bova,</i> tudi brezzoba in siva.</span></div>
</div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-11482446172638423072013-02-22T15:36:00.000+01:002013-03-19T15:36:44.056+01:00Fik, 3.del<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Na svetu si, da gledaš
SONCE.</span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Na svetu si, da greš za
SONCEM.</span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Na sveti si, da sam si
SONCE</span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">in da s sveta
odganjaš-SENCE.“</span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">TONE PAVČEK</span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Z zgornje postelje se je
zaslišalo dihanje globoko spečega smrčača, z občasnimi
glasnejšimi vložki, ki so me predramili. Šla sem v kopalnico na
zmenek z jutranjo higieno. Zadovoljen izraz se je prikazal v zrcalu.
Nikogar nisem želela srečati, dokler ne bom vsaj malo bolj urejena.
Prste sem zakopala med lase in si jih nežno razčesala, iz gnezda v
pričeski podobno obliko. Opaznejše modrikaste lise pod očmi so
potrdile nemiren spanec. Zabavo, ki je dosegla vrh preden sem legla,
so razpletali dokaj dolgo. Prava melodrama, polna dialoga, z
občasnimi pevskimi vložki in pivskimi vzkliki me je še dolgo vračala med
budne.</span><br />
<a name='more'></a></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Skoraj zadovoljna z
izdelkom sem šla po prstih v kuhinjo. Na zofi je negibno ležal Jon,
z eno roko je čez pas v žličko objemal svetlolasko ob sebi. Obline
so bile podobne Darjinim, a je bil obraz delno zarit v vzglavnik,
preostanek pa so prekrili razmršeni in zavozlani lasje. Med
dekletovimi stegni je bila stisnjena noga dolgina, s privihano
hlačnico, ki je spominjal bolj na odvrženo razpadajoče truplo.
Druga spodnja okončina, z napol sezutim obuvalom, je visela z visoke
zofe. Njegova majica je nabrala variacijo oblik, velikosti in okusov
vinskih madežev, mestoma je bila izvlečena iz hlač, na kratkem
rokavu je izpod raztrganine kukala barvna tetovaža. Skozi široko
razprta usta je z vsakim izdihom prihajal zvok vibrirajočega
majhnega jezička na koncu mehkega neba. Ta, kot suhljati učitelj
fizike, ki mu okrogla očala sedijo na konici nosu, z zvezkom in
računalom v roki preračunava maso, gostoto, hitrost, temperaturo in
ostale fizikalne količine hrane med padanjem v žrelo. Preklop gumba
na grelniku vode je prekinil domišljijski tok.</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Po apartmaju je prijetno
zadišala kava in kot mesečniki so se počitnikarji za nosom
prikradli v kuhinjo. Govor jim ni tekel, ker se je po ustih še
valjala nesnaga postanih izločkov žlez slinavk. Z mlekom razbarvana
in oslajena črna tekočina je poživila sostanovalce in ublažila
razbijajoče glavobole. Živahno smo čebljali med zbiranjem opreme. Fik mi je pomagal najti pravo razmerje čebulnega načina
oblačenja. Noben moj premik se mu ni izmuznil.</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Zvečer si šla
prekmalu spat.“
</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Gotovo sem kaj
pomembnega zamudila.“ sem odgovorila Fiku.</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Mislim, da je bilo
prav zares pomembno,“ je rekel navihano.
</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Aja, kaj pa?“ sem
preizkušala svojo slutnjo in Darjino trditev, da sem mu všeč.</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Zdaj ne bova zvonila,
je toča že mimo. Drugič pa le glej, da česa ne zamudiš.“
Obrazne kosti so v ostrih linijah dajale relief koži, ki se je zdaj
temneje obarvala prek lic. Rdečica se je izmuznila med pogumom in
sramežljivostjo, ki ne najdeta pravega sozvočja.
</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Iz rok mi je vzel vso
opremo za smučanje, niti malo se ni oziral na moj protest o samostojnosti in neodvisnosti od moških mišic.
</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Ni za kaj,“ je
jezikavo pristavil in raztegnil nasmeh do modrostnih zob, ko naju je premetavalo po drsečem vozišču.</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Od jutra me je mučila bojazen, da me najde z
učenjem navdahnjeni Jon. Upravičeno.</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Ooo učenka, si šla
dovolj kmalu v mižole včeraj. Skrbi me samo, da si zvečer premalo mehkobe
nalila v noge. Brez skrbi, nekaj kovancev mi še cinglja v
žepu, za takole preklo bi en kozarček moral zadostovati.“
</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„V primerjavi z včeraj, si danes resnično prijazen.“ sem pristavila ironično in se
nasmehnila. Kljubovalno sem izginila na drugo stran vozila in
ignorirala nadaljnje komentarje. S Fikom sva pohitela v vrsto za
gondolo. Naenkrat se je nalepil name od zadaj, kot da je vrsta tako
zasičena, da med ljudmi ni prostora niti za en kisikov atom več.
Skočila bi iz kože od jeze. Vso kontrolo v sebi sem spustila iz povodcev in se sunkovito obrnila, da sem se ga otresla. Veki sta se mi
zožili, da sem komaj videla, ustnici sta bili bledo stisnjeni. „Kako
pokvarjene možgane moraš imeti, da enostavno ne dojameš, da se mi
gnusiš!? Si se mi včeraj in se mi boš jutri! Da ne omenjam
patetičnih izpadov osvajanja, na katere ne more pasti niti največja
puhloglavka!“
</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Vse mišice na Jonovem
obrazu so popustile. Koža se je povesila, spodnja čeljust se je
odlepila od zgornje, v očeh sem zagledala bolečino. V trenutku je
izginil v množici. S Fikom sva zaprepadeno strmela za njim in šele
ko ni bilo več opaziti premikanja, je Fikov primež na mojih ramenih
popustil. </span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Dobro ti je stopil na
krempelj. Bal sem se, da mu pokažeš še preostalih devetnajst. Kar
malo pregloboko si mu ga zarinila.“
</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Vem,“ sem rekla
tiho. „Žal mi je, tega nisem hotela...“ sem rekla skesano.</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Njegove metode so še
neizbrušene. Pred kratkim ga je pustilo njegovo prvo dekle in nekaj
podobnih, a manj krutih košaric ima za sabo. Grem pogledat, kako je
z njim. Se dobiva zgoraj.“</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Zgoraj sem srečala
Darjo. Sploh je nisem spoznala, odeto v vso zimsko preobleko, dokler
ni snela čelade. Povedala sem ji o svežem zapletu.
</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Zvečer sva se
poljubljala.“ je rekla razočarano. „Mislila sem, da sem mu
resnično všeč. Ves večer se je stiskal k meni. Še zjutraj me je
prosil, naj bom njegova punca. Ne razumem...“</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Počutila sem se res
obupno. Žal mi je bilo za Darjo, za Jona pa ne več toliko. Jezna
sem bila nanj. S tako čudovito punco, kot je Darja, ki povrhu vsega
zna še krasno smučati, se dela v rokavičkah.</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Pridi, greva na
kakav,“ sem jo povabila. V baru sva sedli na visoke stole, narejene
iz surovih lesenih debel, z gladko obrušenim sedalom, da ni bodlo v
zadnjo plat. Vsa notranjost je bila izdelana in opremljena v alpskem
slogu. Med srebanjem gostega kakava s smetano sem pričakovala, da bo
zdaj zdaj izpod mize, iz votlega skupka prirezanih debel, pokritih z
vrsto navzgor obrnjenih ravnih polovic debel, </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">kvišku </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">pokukala svižčeva glava. Velika okna so odpirala pogled na prekrasno,
zasneženo, deviško gorato panoramo.</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Pogovarjali sva se o vsem
mogočem. V glavnem je govorila Darja, s tako hitrostjo in takimi
miselnimi preskoki, da se mi je včasih vse pomešalo v isto skledo.
Govorila je od očeta, ki je ves teden na službeni poti, o mami, ki
je naveličana gospodinjstva in utrujena od vzgoje otrok. Staršema
je videti, da sta izgubila medsebojno ljubezen, pozabila na svoje
sanje in srečo, zato ker skrbita za družino. Mama je pozabila biti
ženska in oče je pozabil biti njen moški.
</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Tako zelo si želim,
da bi starša znala biti srečna in živeti svoje sanje. Ne povesta
si, da se imata rada in meni tudi ne. "Rad te imam" deluje name kot
urok. V trenutku se predam in upam, da bo trajalo večno. Koza sem,
ki še vedno verjame v pravljice.“</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Moraš verjeti. Takoj
ko nehaš verjeti v ljubezen, tvoje srce košček za koščkom umira.
Čutiš, da je vsak utrip šibkejši, dokler ne ostane samo popolna
tišina, ki strašno boli. Upati, da boš našla srečo preprosto
moraš, da v tvojih očeh ne dogori plamenček. Verjeti v pravljice
pomeni zares živeti.“
</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Kar naenkrat je dvignila
glavo in se prijazno nasmehnila. „Hehe, Žuža, si se razgrela, kot
da sem te poklicala na SOS številko.“</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Pa res,“ sem se
zasmejala še sama. „Jaz resnično verjamem samo v ljubezen in
pravljice.“
</span></div>
<div align="JUSTIFY" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Obrani za nekaj velikih
kovancev, v zameno za slasten kakav, sva šli zarezovat zavoje v
strmino. Vsa slaba volja je ostala v bolj ali manj globokih sledeh,
ki so se bleščale v soncu, ko se je oblak snega nad njimi razkadil.</span></div>
</div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-74848174107880512702013-02-16T22:43:00.000+01:002013-03-19T15:38:26.974+01:00Spodrsljivček<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">Živim
zavit v sivo tkanino, kamor svež vetrič ne zaide, okrog in okrog
ujet med stene nekakšnega ponošenega terarija. V njem živi čudno
število majcenih, drobnih, gomazečih prebivalcev. Večina izmed
njih nima niti oči, nosu, sploh nima ničesar podobnega ljudem. V
resnici jih niti ne vidim, samo strašansko me grizejo, žgečkajo in
srbijo. Tukaj trenutno živim s še štirimi bratci, a vsi se vsak
dan nekajkrat preselimo.</span><br />
<div style="text-align: justify;">
<a name='more'></a><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"> Vsi bratci so mi podobni, a so precej daljši
od mene. Vsak imamo še po enega bratca dvojčka, ki živi dve nogi
od nas in še deset bratrancev dvojčkov. Ti živijo še dlje,
noga-telo-roka daleč. Srečamo se v vodnem parku. Tam nas bratranci
vse odrgnejo s trdimi ščetinami, namakajo, polivajo z vsemi
mogočimi dišavami, da me boli cela kost in vsa koža, nekatere moje
bratce pa tudi dve kosti. Enkrat na štirinajst dni nas še
sfrizirajo. To je prav grozno. Bratranci privlečejo na plan nekaj
deset nabrušenih rezil, brusilcev in drugih pripomočkov, ki jim
reče naša lastnica pribor za pedikuro. Sliši se prav strašno, še
huje pa je, ko drezajo z vsemi temi pripomočki pod kapo, kot bi mi
jo želeli odrobiti. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Krčim se od bolečin, izvijam, umikam se, a na
koncu mi klobuk tako pristrižejo, da mi še ves teden rožnata
nogavica leze podenj. Šivi se mi zarežejo med kožo in klobuk, nato
pa še ta presneti pošvedranec pritiska, da se ne morem izmuzniti. Z
bratci se stiskamo kot salama s sirom v sendviču, ki ga je nekdo
pozabil na stolu in mu vgraviral svoj zadek. Teto peto sem že
prosil, naj se izmuzne iz opetnice ponošenega čevlja, pa je v
odgovor le nekajkrat spodrsnila, da sem se z jagodico še močneje
nalepil na sprednji del ponošene obutve. Pozimi in jeseni je pri nas
močvirje, temačno, vlažno in prenaseljeno. Prav zato imam najraje
poletje. Takrat se največja bratca stiskata okoli nekakšnega traku,
teti peti pa podplati „kristusk“ nalagajo zimsko pokoro. Prek
celega strica stopala se zaljubljeno ovijajo rdeče, rjave in rumene
vrvice in trakovi, na zunanjem, koščenem gležnju povezani v
majceno pentljico. Naša lastnica je včasih malo nerodna, prav grobo
zavija, da stopalo po podplatu zdrsne. Odnese me iz mehke postelje in
pristanem na grobem, črnem pesku, v posušeni črni smoli. Najhuje
je, kadar se zlomi še drobcen gleženj, takrat na prašni podlagi
pustim še svoj oklep. Podričam se s celo dolžino, name pa pade še
levi bratec, da za seboj puščam debele rdeče solze. Kako to boli... Takrat v opravičilo dobim čisto svojo pekočo prho, da se
ves penim in ostanki nesreče popadajo iz krvavih vrelcev bolečine.
Gibki bratranci mi prilepijo čez jagodico velikanski, z letali in
helikopterji porisan obliž in še ves teden sem zavit v zdravilni
šal, pod katerim mi je obupno vroče. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjPrwACICZnSY4M3bUuTagEOyw0gNlIyJkpno_4TZLL7JNy1M0F-vkUSqcSSlqV_IKL-lVI7ReMWTS6JNFrOVtJSukf0R_ccgMR38XMaCSbihKzW2jVID5LHOc8-sTFxFYiB-wUD7JdvMEK/s1600/P1170955_1web.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="316" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjPrwACICZnSY4M3bUuTagEOyw0gNlIyJkpno_4TZLL7JNy1M0F-vkUSqcSSlqV_IKL-lVI7ReMWTS6JNFrOVtJSukf0R_ccgMR38XMaCSbihKzW2jVID5LHOc8-sTFxFYiB-wUD7JdvMEK/s1600/P1170955_1web.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Reši me samo obilna količina
potu, ki lepljivemu nepridipravu spodnese oprijem. Nikoli prav zares
ne vem, kje se izgubi. Moji bratci imajo veliko dela z njim, če se ga
želijo znebiti. Jaz sem še zelo majhen in neroden, zato obliž kar
sam zdrsne z mene in včasih se še nekaj dni srečujeva, ko leži
čisto sam na hodniku. Takrat sem čisto navdušen, da sem Mezinček Spodrsljivček in da imam svoje bratce vedno ob sebi ter da me desna noga nikoli
nikjer ne izgubi.</span></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">
</span></div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com0Slovenia46.151241 14.99546299999997244.7433235 12.413675999999972 47.559158499999995 17.577249999999971tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-7740018338345780792013-01-30T21:57:00.001+01:002014-01-02T16:10:20.227+01:00Fik, 2.del<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Človek
ne dozori</span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">do
svojega obraza</span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">brez
smeha in čenčarij</span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">in
ne brez poraza.“</span></div>
<div align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">TONE
PAVČEK</span></div>
<div align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br />
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ravno
v pravem trenutku se je primajal Jon in se nagnil k meni tako blizu,
da sem se zdrznila. „Hej lisička, kam si zbežala? Prinesel sem ti
pijačo, da ne boš jutri stala kot smreka na smučeh.“ Pred obraz
mi je sunkovito pomolil napol prazen kozarec piva, da me je tekočina
jantarjeve
barve poškropila po
licih. Po vsej verjetnosti je druga polovica ostala na kratkih
majicah in športnih hlačah ljudi, ki so mu stali na poti.
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Hvala
za prho“, sem pripomnila hladno.</span><br />
<a name='more'></a><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Vam
na uslugo, lisička“, je zakrilil z rokama, se spotaknil ob Darjino
stopalo in namesto priklona sem dobila še drugo pošiljko piva.
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Ti
si džentelmen!
Razmisli, kako se ji boš odkupil.“ Darja ga je ostro pogledala, ko je
brskala po pisani žakljasti torbici za papirnatimi robčki. Vsi
trije sloji niso mogli navzeti vse mokrote, zato sem se dvignila s
tal, da bi si šla preobleč po pivu navonjeno majico.
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="background-position: initial initial; background-repeat: initial initial;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„No,
pa si mi skočila v roke“, je zaškripal in me zgrabil okrog pasu,
da se nisem mogla niti premakniti.</span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><span style="background-position: initial initial; background-repeat: initial initial;">„Pusti
me“, sem se hoteal izviti, pa me je še bolj stisnil. „Au, boli
me! Kaj ti je?“ in še preden sem si izborila svobodo je z dvema dolgima korakoma prišel Fik. Z desnico je močno stisnil Jona za nadlaket, da so se med
prsti razlezle mesene izbokline. Biceps se je, pod kratkim rokavom modre
majice, z obkroženo rumeno sličico mamuta, napel, žile na
podlakti pa so izstopile. Že tako temne oči so se priprle in skoraj počrnele. </span>
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="background-position: initial initial; background-repeat: initial initial;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Spusti
jo... Ne bom rekel dvakrat.“ Njegov glas je bil globok in temen, kot
Marianski jarek v Tihem oceanu. Na skoraj enajst tisoč metrih pod
morjem, kamor niti kisik in sončni žarki nočejo, nudi dom
številnim mikroorganizmom. Bakterije na tej globini prenašajo tlak,
ki je tisočkrat večji od tistega, ki ga prenaša dopustnik na
ležalniku ob morju. No, Fik je bil v tem trenutku bolj podoben
takšni bakteriji na gladini, tik preden se razpoči v neživo
naravo.</span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="background-position: initial initial; background-repeat: initial initial;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Brez
panike, z lisičko se samo igrava romantiko“, je pomenljivo
pomežiknil in me še bolj stisnil.</span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="background-position: initial initial; background-repeat: initial initial;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Auuu,
boli me! Spusti me že, ti butelj neumni!“ sem skoraj zakričala. Ostra bolečina je švignila prek ledvic. Imela sem
občutek, da mi ju je preščipnil na pol. Še preostalih pet Fikovih prstov
se je takoj zajedlo v meso Jonove druge nadlakti, da je ta kar tanko pisknil od
bolečine. Sunkovito ga je potegnil, kot preprogo pogrnil po tleh in mu pokleknil na ledveno hrbtenico. Z mize je vzel orošen kozarec piva
in z njim Jonu oplaknil obraz.</span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><span style="background-position: initial initial; background-repeat: initial initial;">„Hladna
prha za vročega žigola.“ se je nasmehnil skozi stisnjene bele
zobe. </span>
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><span style="background-position: initial initial; background-repeat: initial initial;">„Tebi
se meša, saj sem jo samo stisnil k sebi.“ Jon je komaj lovil sapo.
</span>
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Fik
se je dvignil in postavil prijatelja na tanke noge. Potegnil ga je k
sebi, mu pogledal v oči in rekel: „Kar ženska reče, to misli, še
posebej, če nečesa noče, jasno?!“</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Jon
ni vedel ali se ima bati ali smejati. S Fikom sta se ravsala nazadnje
še kot fantiča, a kljub temu, da je vedno mahal z belo zastavico, je
tokrat prvič dobil občutek, da je med njima Kitajski zid.
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Zavedla
sem se, da stojim kot spomenik padlemu. Mokra majica je razkrila
sleherni detajl čipkastega nedrčka pod njo in pritegnila poglede na
dva napeta hribčka. Nerodno sem se prerinila mimo in gledala raje v
tla. Oči sem imela velike in vodene kot ranjen srnjaček, ko mu
srenec zareže v goleni. Darja me je za roko odvedla v
majhno sobico. V njej je bil nizek pograd, na videz bolj primeren
predšolskim otrokom. "Če se bo Fik na spodnjem usedel, me bo z glavo
odbil skozi okno, če bo ležal na zgornjem, je velika verjetnost, da
me stisne v sendvič z rezino iverne plošče," sem razmišljala. Pobrskala sem za
majico in se preoblekla.
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><span style="background-position: initial initial; background-repeat: initial initial;">„Si
OK? Nisem še videla Jona, da bi se vedel tako psihopatsko. Očitno
se mu je ob pogledu nate zavozlalo kolesje v glavi,“ je rekla
privlačna svetlolaska. Na bradi se ji je bleščala jamica, bled obraz pa je bil posut z drobnimi pegami. </span>
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><span style="background-position: initial initial; background-repeat: initial initial;">„Ustrašila
sem se, drugače pa sem dobro.“ sem odvrnila neprepričljivo. V
novi druščini sem vedno nepoboljšljivo tiha. Še preden se mi je
uspelo poboljšati, se je med vrati pojavil Fik. </span>
</span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="background-position: initial initial; background-repeat: initial initial;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Te
prepustim Batmanu,“ je rekla Darja in naju pustila sama.</span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="background-position: initial initial; background-repeat: initial initial;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">„Ti
je kaj naredil?“ je zaskrbelo Fika. Stopil je tako blizu, da sem vohala milo, ki ga je uporabil še doma. Sladkast svež vonj je pobožal moje nosne luknjice. V
misli sem ujela trenutek, ko sonce posveti na, s cvetlicami poraščen
travnik, in se rosa s cvetnim prahom ujame na hladno jutranjo sapo, ki
jo z globokim vdihom potegnem skozi razširjene nosnice.</span></span></div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">V
grlu me je tiščal cmok, zato sem v odgovor samo odkimala. Stopil je
še bližje, da sem na trebuhu začutila zaponko pasu z vzorcem
rumene šahovnice, znamke Shred. Vse telo se mi je napelo, kolena sem
imela mehka kot maslo na soncu, da sem se skoraj naslonila nanj. Lepo
oblikovane prste, z velikimi rožnatimi nohti, je položil na moja
koščena ramena. Zaskrbljeno me je ogledoval. Iskrice zelenih oči
so preletele območje od glave do nog in ko je ocenil, da nisem utrpela
večje škode, je rekel: „En poljub na lice dobiš, pa boš takoj
zdrava.“</span><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjRITJoYlayevtDWBgcccBcxQgWfJha9MF9JPMrnFfBko4Jexd1yvPCj6ZxtsB1WGeFB2usw_i4TqssiNMSKzz7J14tdEFPbfzjoL9DA5RVj4-RjTarjCsNcOQX3NINaAvdWs_3Mw4gPSvq/s1600/Fik_2.del_1mala.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; display: inline !important; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjRITJoYlayevtDWBgcccBcxQgWfJha9MF9JPMrnFfBko4Jexd1yvPCj6ZxtsB1WGeFB2usw_i4TqssiNMSKzz7J14tdEFPbfzjoL9DA5RVj4-RjTarjCsNcOQX3NINaAvdWs_3Mw4gPSvq/s1600/Fik_2.del_1mala.jpg" width="390" /></a><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Moje levo lice je zažarelo kot žerjavica, ko je nanj
dolgo pritiskal čvrste vroče ustnice, se zarežal in skozi vrata
izgubil v množico. Ugotovila sem, da si stojim na desnem palcu in da
se je mojim možganom zagotovo zlajnalo. Pred očmi se mi je odvijala limonada Fitch Buchannon. (Sanjarila sem o Mitchu iz Obalne straže, preobraženem v
<a href="http://katjinaosebnaknjiga.blogspot.com/2013/02/Fik-3.del-Zgodba-za-najstnike.html">Fika</a> oz. Fitcha. Gotovo sem bila dovolj na suhem, da v roki ni nosil oranžnega
plovca.)</span></div>
</div>
<div style="margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Od
vožnje sem bila precej utrujena, družba pa mi ni dišala. Premalo
sem popila, da bi se vključila v gostilniške debate, zato sem se
slekla in se zrušila na belo odejo spodnje postelje. Vzglavnik iz
nekaj gosjih peres je pod mojo glavo doživel supernovo. Po nekaj epizodah obalno-stražne limonade s Fitchem sem trdno zaspala.</span></div>
</div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com3Slovenia46.151241 14.99546299999997244.743252999999996 12.413675999999972 47.559229 17.577249999999971tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-85292720348039120462013-01-24T21:16:00.000+01:002014-01-02T16:08:08.035+01:00Fik, 1. del<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div align="center" class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Toplo je sonce, topla jopica,</span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">topla prijazna beseda,<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">a najbolj topla deklica, ko me s srcem pogleda."<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">TONE PAVČEK<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">V globok
prtljažnik sivega kombija so se, kot zadeti glineni golob, razleteli potovalna
torba in smučarska oprema. Ob pogledu na torbo sem se spomnila na popek ješčega
uradnika, ukleščenega med srajčne gumbe, ki me je predvčerajšnjim postavil pred
vrata, na katerih je bil obešen malomarno spisan bel urnik. Menda je za kar
deset minut podaljšal delovnik, ker se po dvournem čakanju v vrsti, za
mednarodno vozniško dovoljenje, nisem pustila odgnati. Na koncu mu je uspelo
najti iglo v senu in me je vseeno poslal pred vrata tako besno, da sem v mislih
izdelala brezhiben, briljanten načrt o zmanjšanju izpravnosti njegovega
avtomobila. Slaba vest mi je preprečila vandalizem nad zeleno pločevino, ko sem
čez dobrih pet minut na parkirišču videla škatlast drobižek, do zadnje molekule
napolnjen z gospodom iz urada.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<a name='more'></a><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Od rje načet avtomobil
je poskakoval v usklajenem ritmu s temnimi prameni, od gela zlepljenih las, ki
so Fiku padali prek oči, medtem ko je sede in kleče poskakoval po prtljažniku. Na
svoje mesto v vozilu je čakal še moj par smuči in palic, čelada, smučarski čevlji
in ena napol prazna torba. Fik je prestavljal svoje slalomske, veleslalomske,
turne smuči, dva para smučarskih čevljev, troje pare palic, čelado, dve natlačeni
torbi in še ogromno škatlo hrane in še dve vreči zelenjave, ki mu jih je včeraj
prinesla mama. Med asistiranjem sem se zadovoljno nasmihala izpod bele kape z
modrimi cvetovi. Nadvse zabavno je bilo opazovati moškega v boju z lastno
kramo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Spakirala si za
cel avtobus, kdaj pa pridejo še drugi?" je godrnjal.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Ali gre še kdo z
nama?" sem se začudila.<o:p></o:p></span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Povsem verjetno,
glede na količino tvoje prtljage." je </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; line-height: 18px;">pomignil k štirim raztresenim kupčkom okoli mene.</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; line-height: 18px;"> </span><br />
<span style="line-height: 115%;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Ah
to... Jaz ostanem en teden. Ti greš za celo sezono?" sem odvrnila
hudomušno, medtem ko se mu je noga zataknila med dvoje njegovih smuči. Obstal
je, se zravnal, da so se mu na čelu zasvetile drobne potne kapljice. Njegove temne, zeleno-črne oči so se
srečale z mojimi, nato je hitro vzel moje bele smuči, poslikane z obrazom iz modrih maori
vzorcev in mi obrnil hrbet. Kljub temu je moje oko zaznalo tanke rožnate lise, ki so se razpotegnile
prek njegovih lic, kot meglice prek polj v zimskem mraku.</span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Dober teden uživanja na
dveh tisočih višinski metrov, je obljubljala internetna razglednica s
štiribarvnim zemljevidom prog. Strmela sem vanjo in sanjarila, dokler se mi ni
kava, v srčkastem zelenem lončku, z dvema
puhastima ovcama, ohladila. Pri enaindvajsetih grem na prvi dopust. Eno
leto starejši Fik je s starši hodil na tedenske športne počitnice že, ko mu je
pod nosom še stala zelena sveča. Meni je ostal samo kisel obraz in oblak izpuha
za sosedi, ki so jo prvi dan počitnic, pet čez peto popoldne, ucvrli nekam v
osrčje dežele snežink, vlečnic in ratrakov.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Gremo
smučat!" je po treh neuspešnih vžigih zavriskal Fik in skočil s sklopke na
plinsko stopalko, da se je vdrla v karoserijo pod njo. Zadnja, pogonska kolesa
so se najprej vrtela v pesku, nato pa je profil gum zagrizel v čvrstejšo plast,
zato je zadnji konec avtomobila zavrtelo za skoraj četrt kroga. V globokih
vijugah nama je Škoda izsilila mesto v prometu, da so se oglasile hupe jeznih
voznikov. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Drvela sva skozi rumeno
luč na semaforju, sekala ovinke, poskakovala prek lukenj na asfaltu, prehitevala
po snegu in ledu in po šestih urah, v enem kosu, priletela v apartma. Fikovi prijatelji
so naju pričakali stisnjeni med leseno pohištvo dnevne sobe. V roke so nama
takoj potisnili kozarca pijače z mehurčki, ki so kot kapljice vode na vročem
olju poskakovali nad gladino. Nervozo sem na dušek zalila z ostro alkoholno
mešanico in jezik se mi je končno odlepil od mehkega neba. Ozirala sem se po
stolih in zofah, ki so bili zasedeni z zadki različnih velikosti, ko se mi je
približal obraz z dvema vrstama očarljivo razvrščenih belih zob. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Hej, Fik mi je
povedal, da potrebuješ smučarske inštrukcije," je rekel z rokami
potlačenimi v žepe in si me temeljito ogledal. "Ime mi je Jon, s štori
sicer nimam potrpljenja, ampak jutri boš šla vseeno z mano, da boš videla vsaj kakšen
dober zavoj." <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Ta bistri nagovor
si moraš zapisati med največje uspehe svojega življenja," se je obrnilo k
meni dekle s sinjimi očmi in gostimi, kratkimi trepalnicami. Nadutežu se je zahvalila za hiter preračun mojih motoričnih sposobnosti in me potegnila
predse. Na tla je vrgla svojo debelo, prešito blazino in me, kot neubogljivega
psička posedla in stisnila prek ramen med mesena stegna. S toplimi prsti, ki so spominjali na surove čevapčiče, mi je razpela lase in spletala tanke kitke. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Jaz sem Darja." je rekla zatikaje, v prijetnem narečju. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Žuža." sem v
odgovor pomolila roko.<o:p></o:p></span></div>
<span style="line-height: 115%;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Na kratko
je karakterno uokvirila vsakega izmed desetih ljudi, nato pa brez ovinkarjenja
uokvirila še mene.</span></span><br />
<span style="line-height: 115%;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"<a href="http://katjinaosebnaknjiga.blogspot.com/2013/01/fik-2.del-zgodba-za-najstnike.html">Fik</a> mi je veliko pripovedoval o tebi. Všeč si
mu," je udarila žebljico na glavico. Nežno me je potegnila za kite, da sem
obrnila glavo in se z drobnimi očmi zazrla vame ter čakala na odgovor.</span></span></div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-19589461200027880372013-01-11T18:23:00.000+01:002013-02-06T01:47:43.948+01:00Pozor, hud gurman!<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Niti sanja se mi ne, kdaj se je tako potegnila," je dejal oče. </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Z glavo nagnjeno na stran je ogledoval dekle pred seboj. </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ni mogel dojeti, da n</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">jegova smrkljica praznuje že 16. rojstni dan. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Saj ni čudno, če ji po enem mesecu gležnji kukajo izpod novih hlač," je zavzdihnila mati.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Marjetka je z</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"> obema staršema in mlajšo sestrico živela v majhnem stanovanju, v prvem nadstropju hiše, okrašene z živobarvnim balkonskim cvetjem. V pritličju je gospodovala dobrodušna babica, ki je pred leti skrbela za obe navihani, a olikani deklici, kadar so bili starši zdoma. Zdaj pa sta najstnici babici uslugo vračali s pospravljalno štafeto. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Mlajša sestrica je ves čas uganjala lumparije, zato je bilo prav nemogoče potuhniti se v lasten kot. Mirovni sporazum je Marjetka z nadležno podrepno muho občasno dosegla le z morilskim pogledom, uperjenim iznad črnih očal v eno glavo manjše bitje pred seboj, za vsak primer je imela v roki še muholovec.</span><br />
<a name='more'></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Oče, mati in sestrica so, </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">za rojstnodnevno presenečenje, </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">staknili na novo sfrizirane glave . Na slavnostni dan so jo brez pojasnila posadili v avto in zaloputnili z vrati. Skoraj dve uri je trajalo, da se je modra limuzina ustavila. Z vrta so en za drugim privrteli najprej trije repki, nato pa še poslednji psiček v materinem spremstvu. Zlata prinašalka je marljivo zganjala podmladek na kup, s katerega je slavljenka izbrala mladička, črnega kot brezmesečna noč.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Oooooo, kako je prisrčen," je vzkliknila in vzela v naročje majhno črno kepico, zmuzljivo kot voda v dlani. Močne tace so plezale po volnenem puloverju, očesi, veliki kot dva ogromna lešnika, pa sta se zvedavo vrteli. Psiček je igrivo mlatil s koščenim repom in oblizoval prav vse, v dosegu rožnatega jezička. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Tole je mama samohranilka," je veselo pojasnjevala lastnica pasje družine. "Oče pa je mešanec med nemškim ovčarjem in labradorcem, vendar je videti kot labradorec z rodovnikom. Tile hudički so mu čisto podobni," je še pristavila in opravičujoče pogledala psico.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Ati, ali sem kužka dobila za darilo?" je previdno vprašala obdarjenka, medtem ko se ji je preostala črno-zlata pasja družina gnetla pod nogami.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Neeeee, samo za pogledati," se je jezikavo vmešala sestrica.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Oče je le prikimal. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"To je najčudovitejše darilo, kar sem jih kdaj dobila! Najlepša hvala!" je med </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">objemanjem in cmokanjem </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">vriskala</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"> </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">od sreče, da je Ruf komaj lovil sapo.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Prva vožnja je psičku povzročila pravi želodčni rokenrol. Mešanica materinega mleka in ribjih briketov je zato končala v cunjah. Novi lastnici se je še omotičen potegnil prek rok, ko ga je iz avtomobila odnesla v garažo. V novem domu so mu postlali prav prostorno stajo. Ko je polizal velikansko skledo mesne pasje kaše, si je šele nekoliko opomogel. Nato pa se je začela dirka križem kražem po novem domu. Velikanske šape, kot jih imajo navadno pasji mladiči, so se nerodno spotikale ena ob drugo in s pomočjo repa rušile vse okoli sebe. Ruf je svarilom navkljub prevrnil polno skledo vode, kartonaste škatle, metle in lopate, ki so bile prislonjene v kot ter ostalo vsebino garaže. Umiril ga je šele ročaj grabelj, ko ga je oplazil po riti.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Vse dni so se podili za umetnikom za lužice in tortice. Razstavljal je pod mizo, v vogalih, za vrati in na policah. Pomočil in razcefral je kartonaste škatle, prežvečil vezalke in copate. V nočeh pa je jokajoč tožil po bratcih in sestricah. Osamljenčka so crkljali, dokler se mu </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">niso</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"> </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">solzice osušile. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br />
V hišo so se z veliko vloženega pasjega truda naselile sumljive vonjave, nad katerimi oče ni bil preveč navdušen, dekleti pa sta z njimi izgubljali boj. Niti mati, do zob oborožena z najrazličnejšim kemičnim orožjem, kupljenim v specializiranih trgovinah, ni bila kos izzivu.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Tako je psiček dobil nov, velikanski pesjak, </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">kjer bo lahko lulal in kakal, dokler ne bo več mogel čepeti ali dvigniti zadnjih tac. </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">V ogradi je bila še uta z dnevnim prostorom, nastlanim s toplimi, pisanimi odejami.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Kaj kmalu se je naučil, da se doma ne packa in potrebe opravljal v gozdu. Specializiral se je v iztrebljanju s klanca. Sprednje tace je postavil v dolino, zadnje pa visoko na breg. V položaju, ki je spominjal na stojo na rokah z oporo na steni, se je vsaka klobasica posebej odkotalila mimo smrčka in niti ena ni ostala neprešteta. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br />
Odrastel je v pravega enoletnega pasjega najstnika. Otroci in ostali dvonožci v njem niso več vzbujali zanimanja kot prej. Če se ni dalo jasno sklepati, da imajo pri sebi vsaj čokoladne piškote, jih niti s pogledom ni ošvrknil. Smiselno je bilo šarmirati pred dehteče počesanimi kosmatimi damami, z dvema paroma slokih nog, na dober dan tudi z rožnato pentljico med ušesi. Jasno, da je bil Ruf pravi mačo, saj se je pred ovohavalnim plesom nadišavil v najbližjem gnoju. Petičnim izbrankam se je smrček od ogabnega parfuma skoraj obrnil navznoter in romantike je bilo konec. Po nekaj neuspelih zapeljevanjih se je začel truditi okoli možatejših pasjih kosov, ki pa so ga nehvaležno pregnali v beg. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br />Srednješolka, z valovitimi lasmi do ramen, na katerih so se, kot zlati trakovi bleščali svetli prameni, je njegovo ljubezni željno srce dobro razumela. Na dolgih sprehodih mu je pripovedovala o fantih, ki so prihajali v njene sanje, o šoli, nezvestih prijateljih, neuresničljivih željah. Kadar so se ji v oči nalile vroče solze, se je s smrčkom podrgnil ob stegno, se ji usedel na športni čevelj, naslonil vseh svojih petintrideset kilogramov na nogo in se ji sočutno zazrl v oči. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Ah, ti bučman..." je zavzdihnila Marjetka in ga stisnila k sebi. "Res si pravi prijatelj, čeprav se včasih jezim nate."</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br />
Za meden piškot je <a href="http://www.facebook.com/photo.php?fbid=4988522386245&set=a.3101499851861.2155063.1095143037&type=1&theater" target="_blank">kosmatinec</a> na povelje "sedi" odtelovadil še </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"daj taco"</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">, "k nogi" ter </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"lezi" </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">in izginil v oblaku prahu, ki se je razširil od pometajočega se repa. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Kadar je med zobe dobil žogico, je bilo pametno držati prste na varni razdalji od sekalcev. Vsak poskus prevzema posesti nad njo je preoblikoval prste v barvni koktajl. Priljubljeno igračo je metal v zrak, kotalil po dvorišču in nestrpno čakal, da bo poletela visoko prek sosedovih kopriv. Razdejalno je pospešil za njo, na asfaltu pustil vsaj pol dolžine krempljev, jezik pa mu je iz gobca plapolal kot zastava v viharju. Brez ščepca samonadzora je žogico zgrešil in se po riti oddričal mimo nje. Med ponovnim startom je obrusil še preostanek krempljev, ujel s slino prepojeno žogico in s slogom dresiranega lipicanca odpeketal mimo.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br />
Najraje pa je na jezik dal svež mačji repek. Tem gurmanskim užitkom je služil lepotec s progasto sivo dlako, sladko kot bombonček in mehko kot moher. </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Mačkon z belimi nogavičkami, ki so ga klicali Šmeki, se je kot na promenadi zvijal po njegovem izdatno markiranem teritoriju.</span><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">V žgoči avgustovski vročini se je Ruf hladil pod mizo v senci trte, sivec pa pol metra nad njim, pretegnjen na vse strani klopi. S skoraj do izpaha iztegnjeno taco, je vsake toliko treščil Rufa po glavi ali mu zasadil kremplje v kožuh. Dolgo se je moral truditi, da so mu popustili živci. Potem pa je skočil pokonci </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">s tako silo,</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"> da se je pokrov mize skoraj razletel na trske. Z utripajočo buško na glavi in s kar najbolj oslinjenim jezikom je mljasknil po bolhaču. Le-temu so izprožene mačje dereze </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">tako drsele </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">na polakiranem lesu, da je pretekel vsaj pet kilometrov, ne da bi se premaknil z mesta. Ravno prav, da ni zgrešila niti ena sama kapljica lepljive prhe. S kar najbolj brezbrižnim izrazom se je izzivalno usedel na eno in četrt dolžine vrvice, s katero je bil Ruf privezan. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgnkFCO2txid4E6fHhHL2SAiwWTF9T25tOzV-AYcptwd_WJ_jI2vhTMXMIaFVf1WRcpME7XhJzJbzqb28EbI0vgcrYoOt5NnpZGZ9e_OYNL7kdKGf51kDdZFyRwGVIkliMsaLABydpRQ5sq/s1600/pozor+hud+gurman.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgnkFCO2txid4E6fHhHL2SAiwWTF9T25tOzV-AYcptwd_WJ_jI2vhTMXMIaFVf1WRcpME7XhJzJbzqb28EbI0vgcrYoOt5NnpZGZ9e_OYNL7kdKGf51kDdZFyRwGVIkliMsaLABydpRQ5sq/s1600/pozor+hud+gurman.jpg" height="640" width="448" /></a></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Pes je zadovoljno opazoval, kako se </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">pod </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">nadlogo </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">kapljice </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">zbirajo v lužo, nato pa smrče užival svoj mir.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br />
"Pridi, Ruf, gremo namočit ritke," je dejala Marjetka. Z nadeto rdečo naprsnico je takoj oddirjal v poznano smer, kot da pekoči sončni žarki sploh ne sirijo možganov. V natikačih in s kopalkami pod komolcem sta sestrici podrsavali za njim. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Wiiihuuuuuuu," sta rjuli v en glas, ko sta z nožnim mezinčkom vodi izmerili temperaturo.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Dve stopinji pod kurjo poltjo," je poznavalsko razglasila Cvetka in potegnila Marjetko s seboj v vodo.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Tolmun meandraste zelene reke je postavil pokonci prav vse dlake, hlad valov je kopalcem pognal kri po udih, kot zdivja reka po strugi, ko se odpre pregrada jezu. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Med ovohavanjem najnovejših obrežnih novic je štirinožec nervozno bdel nad rjavolasima dekletoma v živobarvnih, dvodelnih kopalkah, ki sta se špricali, tunkali in žgoleč skakali v vodo. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Ha, pa te imam, tamala," je zavpila Marjetka in izza hrbta zgrabila za eno glavo nižjo sestrico. Vklenila jo je prek rok, okrog trupa in z jekleno močjo potisnila pod vodo. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Aaaaa, blu-blu-bluuu," je kriknila in že si je iz oči v oči zijala s krapi. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Zajemi sapo," je sočutno cvilila, jo dvignila iz vode in z zaletom, v velikem loku zopet potisnila v globino. Cvetka se je zvijala kot ranjen deževnik, pa je pomagalo ravno toliko kot Sizifu tlačiti skalo v klanec. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Čof, se je kar naenkrat pod vodo znašla tudi Marjetka. Za trenutek je popustila primež in žrtvi je uspelo osvoboditi roke. Napadalke se je oklenila okoli vratu in jo potegnila s seboj.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Naenkrat se je nekaj kosmatega začelo riniti mednju. Zmeden pes je skušal sprostiti primež deklet. Zaplaval je pod njune roke in motovilil z glavo tako dolgo, da sta ga začudeni objeli okrog vratu. Z izvrstno pasjo plavalno tehniko ju je zvlekel k bregu. V plitvini je navdušeno skakal od ene do druge, da je voda špricala visoko v zrak.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Au, au, aaau! Ruf, nehaj noreti," je vzkliknila Marjetka, saj jo je z repom pošteno mlatil.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Po mojem misli, da sva se utapljali," je med Rufovim oblizovanjem ugotovila Cvetka. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Vau, ti si pravi reševalec," je ponosno naznanila prva. Premraženi sta zleknjeni na neudobnih brisačah privabljali sončne žarke, kosmatinec pa je svoje težko telo strateško odložil mednju.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br />
Rufova najljubša dejavnost je bila prerez travnato-prstene odeje pod jablano, ki je stala na vrtu, v senci hiše. Izpod nje je bilo slišati in vonjati najčudovitejše glodavce in žužkojede. Potrpežljivo je čakal pred luknjico na prostovoljno vabo, ki ji bo celo popoldne dihal za vrat. </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Nekajkrat je naveličano zavzdihnil, saj se prebivalci teme zanj niso zanimali niti toliko, kot sit lev za zelenjavo. Nato pa je usodo vzel v svoje šape in na glavo skočil v luknjico. V tej je bilo prostora le za konico njegovega smrčka. Kot navadni krt med lovom na deževnike je ril</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">, da so debele kepe letele pod zadnjimi tacami nekaj metrov daleč. Ko ni šlo več v globino, se je ulegel na en bok in grebel s strani, nato še z drugega. Kopal je še v leži na hrbtu, da se mu je gobec razlezel v režeč smehljaj, čeprav je imel v ušesih, grlu in očeh že sitne kupčke materiala. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Hej, kaj delaš?" je obupano siknila Marjetka. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Dve veliki, rjavi krogli sta se zazrli v jezno postavo pred seboj. Rep je kar sam padel pod trebuh, ušesa so obvisela ob straneh, iz oči pa je zrla brezmadežnost. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Jasno, da je tole pol metrsko luknjo izkopal nekdo drug. Tudi lisička z medenimi kotički ust in praznim piskrčkom v roki, ni snedla medu," je z lopatico in metlo v roki pripomnila Marjetka. "Le kako naj se jezim na tak kupček nesreče?" je momljala med pospravljanjem. Skrušen pes je ležal kar najdlje od svojega greha in izpod gostih trepalnic opazoval dogajanje.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br />
Naslednji dan je, po kratki vožnji z avtom, že lažjih tac oddirjal v klanec. Sestrici sta ga odpeljali na najveličastnejši izlet, v hribe. Vseh pet čutil je garalo kot delavci v kotlovnici parnika, dokler ni nasproti priskakljala eleganca osebno, v obliki nemškega ovčarja. V pričakovanju igre, se je Ruf navdušeno zapodil v prišlekovo bedro. Ta je bliskovito odskočil in ujel med ošiljene zobe uho in hrustnil vanj. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Pusti ga, ti ogabna zver!" je kričala Marjetka in s povodcem mlatila po ovčarju. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Šele ko ga je tresknila po glavi, je ugriz popustil in cvileč labradorec se je skril za dekletoma.</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"> </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Očitno je nasilnež nekajkrat ta dan vstal na obe levi nogi hkrati in povrhu imel prirojen še čisto nemški smisel za humor. N</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">iti od najbolj kosmatih ušes Ruf ni pričakoval, da bo v uho dobil do krvi vgraviran podpis.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Lahkovernež je otresal z glavo še potem, ko sta mu dekleti že oprali in razkužili rane.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br />
Niti v odraslosti se ni razvil v čuvaja. Obiskovalcem se je raje veselo motovilil pod nogami in jih poskakovaje spremil k hiši. Z leti je preudarnost podredila tudi mladostno norčavost. Siva mrena je zameglila pogled, stara kolena so postala negotova. Osivel smrček se je pogosto motil, zvok pa je prodiral le še skozi eno uho.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br />
V betežnem telesu je v družbi mehke duše utripalo veliko srce. Marjetki je bil Ruf skoraj pol življenja najzvestejši prijatelj. Moral bo oditi na poljane prelepih spominov. Njena roka je zdaj mirno počivala na njegovem ostarelem licu. Spokojno ji je zrl v oči, ki so se utapljale v oceanu solza. Ko ga je oškropila najdebelejša solza, ki ji je zdrknila s trepalnic, je njegova dušica odletela na krilih poslednjega izdiha.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><i>*Razen Rufovega, so vsa imena izmišljena</i></span><i style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">. V</i><i style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">se osebe in dogodki so resnični.</i></div>
</div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com24283 Rateče, Slovenia46.4979907 13.716381246.323019200000005 13.3936577 46.6729622 14.039104700000001tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-13498230006556751772012-12-26T17:54:00.001+01:002013-03-19T15:38:53.584+01:00Čebelica Cilka<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Juhuhu, konec šooolee!" Cilka je navdušeno odbrenčala skozi modro lino šolskega panja. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Celo zimo se je mučila z Medoslovjem, brenčala od jeze, a ji nikakor ni uspelo prepričati stare mučiteljice. Gospa Medoslovka, ki je krila že nekaj let niso več vzdignila niti za en čebelimeter od tal, je imela trdo voljo kot kokosov oreh. Za to, da si s predmetom opravil, je bilo treba zdrdrati vse vitamine in ostale medosestavine, brez miga s tipalnico! Nesrečna Cilka je bila med spraševanjem vedno tako prestrašena, da je odmigala celovito telovadbo.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<a name='more'></a><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Doma, v majcenem rdečem panju, na robu lipovega gozda, je na vse kriplje vadila medoslovje. Mama je spraševala, Cilka pa dan za dnem drdrala vseh devet glavnih sestavin tako, kot je hotela Medoslovka, ki je poučevala kar skozi okno učilnice, saj se ta niti po najstrožji tedenski dieti nikakor ni mogla stlačiti skozi razredno lino. No, na konec je Cilki v spričevalo prilepila dve cvetki, čeprav je znala za šest. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Gospa Lipova je hčerkici za spodbudo, k vbijanju medoslovja v glavo, obljubila počitnice onkraj regratovega travnika. Tako je že dva dni nestrpno preletavala iz stropa na tla, ven, noter, čistila krilca, brusila tipalke, dvakrat prečesala vse črne in trikrat vse rumene proge, brenčala v krogih in čakala, da očka končno pride domov. Prtljago je že natlačila v prenatrpano torbo iz bukovega lubja, jo zavezala z vrvjo iz suhe pasje trave in mukoma postavila pred vhod. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Sivobradi očka je bil v službi vedno tri dni skupaj. Domov je hodil s toliko cvetnega prahu, da sta njegovi široki, ploščati in kosmati zadnji nogi bili videti kot dve gromozanski cvetačni glavi. Z mamo sta ga pričakali s polno želodovo kapico nektarja in poslušali, kako ga je skoraj sklatil krivozobi mačkon.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ta je prežal na najbolj cvetoči lipi, dokler niso imeli vsi troti polne noge prahu. Tako obteženi namreč težko vzletijo, zato maček Lenuh vselej čaka pretegnjen vzdolž najvišje veje. Tam, kjer so najlepši cvetovi, iztegne svoj sluzasti črno-rožnati jezik v trenutku, ko se s cveta požene trot. </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Svinčeno težke noge po vzletu potegnejo nepazljivega trota dovolj proti tlom, da Lenuhov jezik mljaskne in podkožna tolšča ostane neogrožena. A pregnani brenčači, kot je očka, na list narišejo trota iz cvetnega prahu, ki ga požeruhu pred gobcem spustijo na tla. Trapasti maček se vsakokrat z režečimi očmi požene za njim in šele v letu spozna, da se bo že spet s celim kožuhom razmazal po podlagi, posmrkal cvetni prah, potem dvakrat na vse kremplje kihnil in s poklapanimi brki odšepal domov.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Gospod Lipovec ni niti utegnil pristaviti modrosti k pripovedi, ko je Cilka že s torbo med krili brenčala pri izhodu. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"No, nestrpnica, naj dokončam raje med letenjem?" se je jezil in s kratkim jezičkom oblizoval ostanke kosila.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Vsak s svojo prtljago so leteli visoko nad živobarvnim travnikom, odzdravljali prijateljem in buljili v neznani svet. Kar naenkrat se je pred Cilko, prav od nikoder, vzelo gromozansko bitje brez kril, z dvema glavama. Iz spodnje, dlakave glave je rastlo telo na štirih nogah, z repom. Iz ust, z eno vrsto piškavih zob, se je prek travnika razlegalo gromko, vznemirjeno rezgetanje. Zgornja glava, s pristriženimi ušesi, pa je bila videti spojena s telesom zajca brez dlake, zavitega v oklep, čepečega na hrbtu spodnje polovice in panično krilila s krajšimi prednjimi nogami, v kateri je bila nekakšna vrv. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Sivobradi očka je bil v službi vedno tri dni skupaj. Domov je hodil s
toliko cvetnega prahu, da sta njegovi široki, ploščati in kosmati zadnji nogi izgledali kot dve gromozanski cvetačni glavi. Z mamo sta ga pričakali s polno
želodovo kapico nektarja in poslušali kako ga je skoraj sklatil křivozobí mačkon.</span><br />
<div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ta je prežal na najbolj cvetoči lipi, dokler niso imeli vsi troti polne
noge prahu. Tako obteženi namreč težko vzletijo, zato maček Lenuh vselej čaka
pretegnjen vzdolž najvišje veje. Tam kjer so najlepši cvetovi, iztegne svoj
sluzasti črno-rožnati jezik v trenutku, ko se s cveta požene trot.<o:p></o:p></span></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><span style="line-height: 115%;"></span></span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><span style="line-height: 115%;">Svinčeno težke noge po vzletu
potegnejo </span><span style="line-height: 115%;">nepazljivega </span><span style="line-height: 115%;">trota dovolj proti tlom, da Lenuhov jezik</span><span style="line-height: 115%;"> mljaskne </span><span style="line-height: 115%;">in podkožna tolšča ostane
neogrožena. A pregnanci</span><span style="line-height: 115%;"> brenčači</span><span style="line-height: 115%;"> kot je očka, na list narišejo trota iz cvetnega prahu in ga požeruhu
pred gobcem spustijo na tla. Trapasti maček se vsakokrat z režečimi očmi požene
za njim in šele v letu spozna, da se bo že spet s celim kožuhom razmazal po
podlagi,</span> posmrkal cvetni prah, potem dvakrat na vse kremplje kihnil in s poklapanimi brki odšepal domov.</span></div>
<div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Gospod Lipovec ni niti utegnil pristaviti modrosti k pripovedi, ko je Cilka že s torbo med krili brenčala pri izhodu. </span></div>
<div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"No, nestrpnica, naj dokončam raje med letenjem?" se je jezil in s kratkim jezičkom oblizoval ostanke kosila.</span></div>
<div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Vsak s svojo prtljago so leteli visoko nad živobarvnim travnikom, odzdravljali prijateljem in buljili v neznani svet. Kar naenkrat se je pred Cilko, prav od nikoder, vzelo gromozansko bitje brez kril, z dvema glavama. Iz spodnje, dlakave glave je rastlo telo na štirih nogah, z repom. Iz ust, z eno vrsto piškavih zob, se je prek travnika razlegalo gromko, vznemirjeno rezgetanje. Zgornja glava, s pristriženimi ušesi, pa je bila videti spojena s telesom zajca brez dlake, zavitega v oklep, čepečega na hrbtu spodnje polovice in panično krilila s krajšimi prednjimi nogami, v kateri je bila nekakšna vrv. </span></div>
</div>
<div style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEglVG5W1JAbchjIP_vl7BXC2BeOJcJ5KYq9_0yLoeSqQLHLkJ_-RYbdIe3s8ZyKUiiz3rVUBAcYqMe6JAx3cuu41EpMJ9IcaZwYAWTmr3KU8r5CfjzwyVPIcEhjAl6RASXK5fro8rD240mV/s1600/cebelica_cilka_1.png" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEglVG5W1JAbchjIP_vl7BXC2BeOJcJ5KYq9_0yLoeSqQLHLkJ_-RYbdIe3s8ZyKUiiz3rVUBAcYqMe6JAx3cuu41EpMJ9IcaZwYAWTmr3KU8r5CfjzwyVPIcEhjAl6RASXK5fro8rD240mV/s1600/cebelica_cilka_1.png" height="300" width="400" /></a></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Zdrži še malo. Midva bova z brenčanjem spravila jahača ob pamet in če bo po sreči, bo na glavo telebnil s konja," je vpijoč zdrdral očka.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Rečeno, storjeno. Jahač se je kar do ušes zapičil med cvetlice in nepremično obstal, konj pa je oddirjal v gozd. Starša sta z grizali v trenutku opravila z nitjo, s katero je bil gumb prišit. Vendar Cilka z gumbom na želu, vsej mili volji navkljub, ni mogla vzleteti. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Žena, ti potiskaj Cilkino želo ven, jaz pa bom držal gumb pokonci," se je domislil oče. "Cilka, močno mahaj s krilci!" </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Leže na hrbtu je gospa Lipova silno potiskala z nogami, da je očeta kar prestavljalo. Naenkrat je Cilko z želom vred izpljunilo! V loku je odfrčala v marjetico, se od nje odbila visoko v zrak in pristala v jahačevem grlu. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Presveta Matica Pomagalka, kaj sva storila?! Pojedel jo je!" je obupano kriknila gospa Lipova. Njen mož pa je že ihtavo nabiral cvetni prah. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Še preden je jezdec uspel pogoltniti, sta ga s prahom posula po nosu. Tako ga je požgečkalo, da jima je med: "a...A...AAAbčih!!!!" izpulilo skoraj vse dlake, Cilka pa je med kapljicami sline poletela iz črne luknje.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ko sta starša priletela k njej, se je jokajoč drgnila po zadku. Ta jo je najslabše odnesel. Pomagala sta ji na noge, obrisala solze in jo ljubeznivo stisnila med progasta trebuha. S tipalkami sta ji lepila poljubčke na lička, saj sta bila presrečna, da je njuna malčica v enem kosu.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">No ja, skoraj v enem kosu. Nalomljeno Cilkino želo je dobilo mavec, zaradi katerega je na počitnicah imela medošteto občudovalcev. Vsi so želeli biti njeni prijatelji in poslušati o čarobnem cvetnem prahu, ki je premagalo dvoglavo pošast. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Očka, dokončaj svojo pripoved," je zadnji dan čudovitih počitnic moledovala Cilka. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Hja, hotel sem reči, da je bolje en panj pameti kot satnik moči!" </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Od takrat je Cilka k Medoslovju hodila brez tipalk, na počitnice pa s polno malho čarobnega cvetnega prahu.</span></div>
</div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com34283 Rateče, Slovenia46.4979907 13.716381246.3230142 13.3936577 46.6729672 14.039104700000001tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-27929403221077820662012-12-12T00:07:00.000+01:002013-03-19T15:38:53.586+01:00Cviligoj<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Mmm... kako toplo je tu notri... auč!!! Joj, kaj se dogaja?! Ampak ta postelja je pretesna, ves čas sem moker, nobenega prostora, nič ne vidim..."</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Zadnje čase je črnolasemu Cviligoju v maminem trebuščku postajalo pretesno. Nestrpno je čakal, da bo lahko na vso voljo krilil z ročicami, pretegoval drobcene prstke na nogah in se drl na vse grlo, kot pravi človeški mladiček. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Cviligojeva rdečelasa mamica je izpod očal zrla v veliko žogo v ogledalu, ki ji je zrastla v zadnjih devetih mesecih in se sladko kot med pozibavala v ritmu glasbe. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Dovolj imam, brcal bom, dokler mi ne odprejo vrat iz te konzerve!" je dalje razmišljal Cviligoj.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<a name='more'></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Mamica se je z gromozanskim, podivjanim trebuhom zavihtela očetu na hrbet in oddirjali so v porodnišnico.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiOg9Nyp2afsIzWbEr0FUs1pS3nDPmjurCunGAgBsZ6EjtM11Rt1NgBmsNxEpXG2SPJRdDL4SfHnPno0NxhZC8whPFzfBEzvi9e4NlBiBdOTFhnrZTt5b2Ggm5FNuHXv1BxFAabEKmctifd/s1600/cviligoj.png" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiOg9Nyp2afsIzWbEr0FUs1pS3nDPmjurCunGAgBsZ6EjtM11Rt1NgBmsNxEpXG2SPJRdDL4SfHnPno0NxhZC8whPFzfBEzvi9e4NlBiBdOTFhnrZTt5b2Ggm5FNuHXv1BxFAabEKmctifd/s1600/cviligoj.png" height="368" width="400" /></span></a></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Juhuhu, nekdo je odprl okno! Čeprav še vedno skoraj nič ne vidim. Spustite me ven!" Postajal je vse bolj nestrpen, dokler mu ni prekipelo. Z vsemi štirimi se je na vso silo uprl ob posteljico, ko ni nič pomagalo, je na vso moč začel mlatiti okoli sebe, riniti z glavo, ostre pete je tiščal v luč, prstke rinil v stene, dokler ni popolnoma upehan moral odnehati. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Ooooo, poglej, nekdo je odprl vrata! Eeeeej, ne vleci me za glavo, pusti me! Tako te bom brcnil, da ti bodo ušesa na nosu rastla!"</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">"Draga mamica in očka, krepkega rožnatega fanta imata!" je veličastno razglasil doktor in v belo cunjo zavito štručko položil mamici v roke. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Mamičin izčrpan pogled je ljubeznivo počival na modrookem otročičku, očka pa je v rokave spravljal solze sreče, saj mu česa tako popolnega še ni uspelo narediti.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Medtem pa je Cviligoj zvedavo kukal izpod odejice. Kar naenkrat pa je velikan z ogromnimi šapami segel proti njemu. 'Zadrl se bom na vse grlo in ga tako ustrašil, da niti pomislil ne bo več, da mi me zmečkal!'</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Tanek glasek je res prestrašil Cviligojevega očka, zato ga je nerodno vzel v naročje in ga nežno zazibal v zaslužen spanec. Tudi mamica si je morala odpočiti. Fantič ni prišel na svet povsem brez truda, tako je naslonila utrujeno glavo na vzglavnik, spokojeno vzdihnila in zaspala.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Očka je spečega malčka, oblečenega v žirafasto pižamo, poljubil na žareča lička in ga položil v porodnišnično posteljico. Tolikšno vznemirjenje je tudi njega utrudilo, zato se je s težkimi koraki odpravil domov.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Cviligoj pa je medtem že sanjal o vragolijah...</span></div>
</div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com0Slovenia56.130366 -106.34677112.448112000000002 172.793854 90 -25.487396000000004tag:blogger.com,1999:blog-2871285667857416596.post-51759907681505527352012-12-01T18:57:00.000+01:002013-01-30T22:09:39.887+01:00O mojih pisarijah<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Brali boste o živalih, rožah, ljudeh, nezemeljskih in čisto resničnih, izmišljenih in zelo izmišljenih likih. O solzavih in smešnih dogodkih, o strahu in pogumu, o pametnih in še pametnejših, revnih, strastnih, nezapeljivih, lepih in drugačnih,... Preden se lotite požiranja besed, zaklenite vse predale s šolskim znanjem, življenjske modrosti in omejenosti zaprite pot. Razbohoti naj se domišljija, vstopnica v novo dimenzijo knjigožerstva.</span><br />
<a name='more'></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ker se vedno ustavljam ob knjižnjih policah, izložbah in se v knjižnjici na vse kriplje borim z izropanjem stojal, sanjam o gromozanski hiši napolnjeni s knjigami, darilih s štiristotimi stranmi, me je napadlo tole:</span></div>
<div>
<ul>
<li style="text-align: justify;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">knjiga je najlepše darilo, torej je presežnik tega lahko samo knjiga v kateri si sam glavni junak</span></li>
<li style="text-align: justify;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">pišem resnične in izmišljene prigode po naročilu, tako potrebujem kratek opis zunanjih in osebnostnih lastnosti resnične osebe ter rdečo nit </span></li>
<li style="text-align: justify;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">besede se ne da z ničemer omejiti, tudi starosti glavnega junaka ne, pa naj bo svež kot cvetni popek ali izurjen življenjeznalec</span></li>
<li style="text-align: justify;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">strani krasijo barvne ilustracije </span></li>
<li style="text-align: justify;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">slog in vse ostale besedo-zvezne čarovnije so ovite v lične platnice</span></li>
<li style="text-align: justify;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">naročilo sprejmem po <a href="mailto:katka.rogelj@gmail.com" target="_blank">e-pošti</a></span></li>
</ul>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Moje pravljice, <a href="http://katjinaosebnaknjiga.blogspot.com/2012/12/PravljicaCviligoj.html" target="_blank">zgodbe</a>, <a href="http://katjinaosebnaknjiga.blogspot.com/2012/12/pravljicaCebelicaCilka.html" target="_blank">basni</a>, pripovedke, šaljiva in ostala besedila trenutno še nosijo plenice, zato se veselim tvojega odziva, knjigožer! Na voljo imaš deliti in jezikati o mojih pisarijah na Blogu, <a href="http://www.facebook.com/katjarogelj" target="_blank">Facebooku</a>, <a href="https://twitter.com/KatkicaCopatka" target="_blank">Twitterju</a>, pisati komentarje k objavam in meni po <a href="mailto:katka.rogelj@gmail.com" target="_blank">e-pošti</a>. </span></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">
</span>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">
</span>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Vsebina bloga je moje avtorsko delo, zato ob uporabi le tega ne pozabi na <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Navajanje_virov" target="_blank">navajanje vira</a> in moje <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Avtorske_pravice" target="_blank">avtorske pravice</a>.</span></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">
</span></div>
Katjahttp://www.blogger.com/profile/12480199432976201226noreply@blogger.com0