March 14, 2013

0

On ni kriv, krivo je vino!

Celodnevno delo me je popolnoma oželo. Kot cunja oprana s pol litra dodatka za mehčanje perila, sem se razpotegnila v zvezdast položaj na široki postelji. V nogah je utripala, prek dneva zgoščena venozna kri, ki jo je zmanjšan pritisk potiskal v srce in od tam na oddih v pljuča. V stene želodca je še vedno butala zadnja, izdatna pošiljka čaja, ki je v velikih pljuskih spreminjala skoraj statično vsebino žil v deročo reko. Zaprla sem oči in odzvanjanje vprašanj, ki so jih ves dan zastavljali vedoželjni mlečnozobci, je počasi potihnilo.